Posted on Leave a comment

Ko ušeska bolijo…

Vnetje zunanjega sluhovoda je ena najpogostejših težav, s katero se srečujejo psi. Pri mačkah ni tako zelo pogosto, se pa vseeno rado pojavlja.

Kosmatinci so za vnetje zunanjega sluhovoda predisponirani, saj imajo v nasprotju s človekom, dolg sluhovod v obliki črke L. Ta sicer omogoča dober prenos zvoka in večjo natančnost lociranja, ampak je hkrati zaradi oblike in dolžine težko dostopen in se ne čisti sam. Še bolj na udaru so pasme, ki imajo močneje odlakane sluhovode, zožane sluhovode in živali, ki imajo povečano produkcijo ušesnega masla.

Vnetje sluhovodov ima lahko najrazličnejše vzroke. Običajno gre za bakterijsko, glivično ali parazitološko vnetje, vendar je pri psih, pa tudi mačkah lahko še veliko dejavnikov, ki povzročijo težave, tako da razen pri parazitih, je redko glavni razlog v glivicah oziroma bakterijah. Pogosta vnetja vidimo predvsem pri alergikih in živalih z hormonskimi motnjami.

Bakterijsko vnetje

Najpogostejše bakterije, ki jih najdemo v vnetih sluhovodih so Staphilococcus pseudintermedius, ki je na koži in sluznici sluhovoda prisoten tudi pri zdravih živalih in težave povzroča oportunistično. To pomeni, da je redko glavni in edini razlog prisotnost bakterij. Poleg Staphilococcov, najdemo tudi bakterije iz rodu Pseudomonas, Klebsiella, Enterococcov in Corynebacterium. Nekatere od njih ustvarijo okrog sebe biofilm, ki bistveno otežuje prehod antibiotikov in s tem zdravljenje. V veliki večini so bakterije samo dodatni faktorji vnetja, redko povzročajo primarno bolezen.

Glivično vnetje

Najbolj običajna glivica, ki jo najdemo pri brisu sluhovodov je Malassezia pachydermatis, ki je na koži živali normalno prisotna. Tako kot bakterije, so tudi glivice običajno sekundarni povzročitelji vnetja, ki ga je omogočil nek drug proces v telesu. Glivično vnetje sluhovodov je izredno srbeče in ga lahko prepoznamo tudi po značilnem vonju, ki večino spominja na vlažno perilo, ki je bilo pozabljeno v plastični vrečki.

Glivice v sluhovodu. Vir: lasten arhiv
Huda glivična infestacija sluhovoda. Vir: lasten arhiv

Paraziti

Pri vseh kosmatincih, so vzrok vnetja lahko tudi paraziti, predvsem ušene garje. Te so še posebej pogoste pri prostoživečih mačkah. Garje se prehranjujejo z ušesnim maslov in v sreno sluhovoda odlagajo jajčeca. V primeru infestacije z garjami, se pojavlja huda srbečica, prepoznamo pa jih lahko tudi po značilnem izgledu ušesnega masla, ki spominja na kavno usedlino. Pri pregledu sluhovoda z otoskopom, pa v sluhodou pri prisotnosti garjih vse migeta, saj se umikajo svetlobi.

Ušesne garje pri mački. Otodectes cynotis. Vir: lasten arhiv

Alergije

Najpogostejši primarni vzrok vnetij so razne alergije. Le-te so pri psih pogoste, naj si bo kot alergije na hrano ali zunanjo okolico. Alergična reakcija povzroči zmanjšano imunost in prebije kožno bariero, ter pospešujejo nastanek ušesnega masla. Vse to vodi v idealne pogoje za razrast glivic in bakterij, ter tako poslabša vnetje sluznice. Poleg ušes, alergije rade prizadanejo tudi kožo, kjer imajo podoben učinek in paranalne žleze. V primeru ponavljajočih se vnetij sluhovoda, kože in paranalnih žlez, je tako vedno potrebno pomisliti tudi na morebitne alergične vzroke. V kolikor je težava v zunanjih alergenih, so alergijska vnetja običajno sezonska.

Pordela sluznica pri hudi alergiji na sezonski cvetni prah. Vir: lasten arhiv

Hormonske motnje

Podobno kot alergija, lahko tudi hormonska neravnovesja povzročijo povečano občutljivost sluznice in ponudijo pogoje za razrast sekundarnih povzročiteljev vnetja. Za razliko od ostalih, gre običajno za nesrbeča vnetja, razen v primerih razrasta glivic in bakterij. Te težave so pogoste predvsem pri živalih v srednjih in zrelih letih, zato velja pomisliti nanje pri ponavljajočih se težavah, ki niso vezane na sezono.

Tujki

Ne tako redko, najdemo v sluhovodih tudi tujke. Ti so običajno sezonski, saj gre v največ primerih za semena in klasja raznih trav, ki v sluhovod zaidejo med igro v visoki travi. Eden glavnih znakov je nenadno otresanje z glavo, cvilež in dričanje po ušesu. V kolikor takega tujka ne odstranimo dovolj hitro, pride lahko do hudega vnetja sluznice in posledično razrasta bakterij in gliv. V hujših primerih lahko tujek povzroči tudi predrtje bobniča.

Neoplazije

Redkeje od ostalih, so vzrok težav v ušesih lahko tudi novotvorbe sluhovoda. Te so lahko tako benigne kot maligne. Benigne so običajno posledica dolgotrajnega draženja in izrastejo kot izboklina sluznice. Glavna težava novotvorb v sluhovodih je oviranje prehoda in zračenja sluhovoda, kar povzroča nabiranje ušesnega masla v notranjem delu in posledično ustvarja primerne razmere za nastanek vnetja.

Klinični znaki težav z ušesi

Lastniki najpogosteje opazijo naslednje težave:

  • temen izcedek iz sluhovoda;
  • izdatne količine ušesnega masla
  • neprijeten vonj iz ušes
  • rdeč, otekel ali na dotik boleč uhelj
  • stresanje z glavo
  • praskanje po ušesih
  • kraste okrog ušesa in po uhlju

V vsakem primeru težav s sluhovodom je nujno potreben pregled pri veterinarju, kjer se odvzame bris in z otoskopom pregleda sluznica in stanje bobniča. Na tak način se hitro vidi razlog vnetja, pa tudi katera zdravila so za našega kosmatinca varna. Bris se pobarva po metodi Diff-Quick in pogleda pod mikroskopom, vidimo pa lahko glivice, bakterije, gnoj…

Posted on Leave a comment

Pes in mačka imata kosmata ušesa…

Sluh je eden najpomembnejših čutil pri psih in eden od razlogov, da je človek psa udomačil. Dobro zaznavanje okolja psa, je človeku koristilo za opravljanje specializiranih nalog, kot je čuvanje drobnice in varovanje posesti.


Natančen razpon sluha je odvisen od starosti psa in pasme. Nekatere pasme, predvsem lovske, imajo bolj izostren sluh, generalno gledano pa se razpon sluha pri psih giblje med 64 kHz in 44kHz. Zdrav človek sliši 31Hz do 19kHz, kar pomeni da psi boljše slišijo višje frekvence in slabše od nas nižje frekvence. Ker so pasja ušesa bolj specializirana za višje frekvence, so zanje glasnejši zvoku tudi bolj škodljivi.
Kot zanimivost, netopirji lahko slišijo ultrasonične frekvence do 100kHz, sloni in kiti pa se zanašajo na nižje frekvence in jih zaznavajo do 14Hz, kiti celo do 6Hz.

Mačke imajo razpon sluha v spodnjih tonih podoben človeku, vendar slišijo do 64 kHz in do 1,6 oktave višje tone kot ljudje. Njihov izjemen sluh zaznava tudi zelo oddaljene zvoke, slišijo namreč tudi do 5x bolj oddaljene zvoke od ljudi.


Anatomija ušesa


Osnovna anatomija ušesa je pri psu in mački enaka kot pri človeku in sestoji iz uhlja, ušesnega kanala, bobniča, srednjega ušesa in notranjega ušesa. Bistvena je oblika, ki se od človeške razlikuje po tem, da so mačji in pasji uhlji večji in oblikovani tudi glede na namen posamezne pasme, ter sluhovoda, ki je sprva navpičen, nato pa zavije pod kotom 90 stopinj in se do bobniča nadaljuje vodoravno. Uhelj je sestavljen iz hrustanca in kože, za maksimalno zaznavanje zvoka pa skrbi 18 mišic, ki uhelj usmerjajo proti izvoru zvoka. Pri mačkah je teh mišic kar 32, kar pomeni, da lahko izvor zvoka locirajo izredno natančno.

Glavna naloga uhlja je ujetje zvoka, ki nato potuje po ušesnem kanalu do bobniča in ga zavibrira v skladu s frekvenco. Vibracije se iz bobniča prenesejo v srednje uho, kjer se nahaja struktura iz treh najmanjših kosti v telesu. To so kladivce, nakovalce in stremence, ki vibracije ojačajo in prenesejo na notranje uho. V notranjem ušesu se nahaja polž, ki poleg ravnotežja, skrbi tudi za prenos vibracij do slušnega živca. Signal po živcu potuje v možgane v center za sluh. Celotni postopek traja manj kot tisočinko sekunde.

Pasje uho, shema. Vir: MSD Veterinary manual
Mačje uho, shema. Vir: MSD Veterinary manual


Psi in mucki se skotijo gluhi, njihova ušeska so ob rojstvu zaprta in se ne odprejo do starosti 10-14 dni, mucki pa se skotijo celo z zloženimi ušeski, ki se dvignejo okrog sedmega dneva starosti. Do takrat pasji mladič svet zaznava predvsem glede na vir toplote in vonj. Pomembna je postopna socializacija mladiča na vedno glasnejše zvoke, saj je drugače prehod silovit in lahko povzroči strah, ki ga je naknadno težko izkoreniniti.


Izguba sluha


Izgba sluha, je tako kot pri nas, lahko delna ali popolna, lahko je pridobljena zaradi poškodbe ali starosti, lahko pa se pes z okvaro oziroma izgubo sluha že skoti. Nekatere pasme psov so k izgubi sluha bolj nagnjene kot druge.
Avstralski ovčar, boston terrier, koker španijel, dalmatinec in vzhodnovišavski terier so pasme, ki so že genetsko nagnjene k izgubi sluha. Vzroki za izgubo sluha so mnogi. Lahko je razlog uho, saj izgubo sluha lahko povzročijo dolgotrajna vnetja sluhovoda, tumorji in poškodbe bobniča iz najrazličnejših razlogov, lahko je vzrok tudi v vnetju srednjega ušesa. Starostne degenerativne spremembe na živcu in poškodbe živca, so lahko vzrok starostne izgube sluha, pogosteje se te spremembe dogajajo pri psih z belo barvo dlake, Pomemben razlog za vnetje slušnega živca pa je tudi preboljena pasja kuga, saj se virus rad zadrži v živcih
centralnega živčnega sistema. Nadaljnje lahko sluh okvarijo tudi dolgotrajne kemoterapije in nekateri antibiotiki, ter uživanje težkih kovin.

Simptomi izgube sluha pri psih so neodzivanje na zvoke in lastnikove klice, predvsem pa da psa ne zmoti nenaden glasen zvok v okolici. V tem primeru je dobro obiskati veterinarja, ki bo preveril ali je vzrok morda v obolenju ušesa.

Poškodba sluha je običajno starostna, lahko pa tudi posledica glasnih pokov


Skrb za sluh


Ker je sluh eden glavnih atributov našega kosmatinca, moramo poskrbeti, da mu bo služil kar se da dolgo. Letni sistematski pregled psa, ki zajema tudi pregled ušes, omogoča, da veterinar opazi tudi blaga vnetja ali spremembe, ki lastniku morda niso opazne. Razlog za obisk veterinarja je tudi pogosto praskanje ušesa s taco ali dričanje po preprogi z ušesom. Vnetje pa je tudi boleče, zato v primeru bolečine med božanjem obiščemo veterinarja, ki bo preveril kaj se z ušesi dogaja in nam podal navodila, kako jih okskrbovati. Dolgotrajno vnetje je za psa zoprno in zelo boleče, hkrati pa vodi v zožitev sluhovoda in posledično oslabljeno zaznavanje zvoka.