Krvodajalstvo

Tako kot ljudje, tudi živali lahko hudo zbolijo, se huje ponesrečijo ali iz katerega drugega razloga za preživetje nujno potrebujejo darovano kri. Krvodajalce se je do pred kratkim iskalo po družbenih omrežjih in med prijatelji, sedaj pa je aktivna skupina Tačka daruje, ki deluje v okviru Veterinarske zbornice.

V Sloveniji nimamo krvodajalske banke, saj bi postavitev in vzdrževanje take ustanove predstavljala visok strošek in bi še dodatno dvignilo ceno transfuzije za pse in mačke. Projekt,ki je bil zasnovan v sodelovanju z veterinarji in Veterinarsko zbornico, predstavlja bazo živali, ki so jih lastniki prostovoljno prijavili med krvodajalce.

Razdeljena je po regijah, kar dodatno olajša iskanje krvodajalca v primeru urgence.

Za krvodajalce lastniki lahko prijavimo tako pse, kot mačke. Psi morajo biti težki vsaj 25kg ter stari med 1 in 8 leti. Za lažji odvzem krvi je zaželjeno, da so mirni in neboječi, ni pa to pogoj, saj lahko žival po potrebi pred odvzemom krvi pomirimo. Za zagotavljanje varnosti darovane krvi, je priporočljivo, da so redno cepljeni proti steklini in kužnim boleznim, ter redno zaščiteni pred paraziti. Priporočljivo je tudi, da krvodajalec ni nikoli prejel transfuzije.

Krvna skupina se tako pri ljudeh kot pri živalih razlikuje glede na pristonost antigenov na površini krve celice. Psi imajo več kot 12 krvnih skupin, ki se dedujejo neodvisno. Najbolj pomembna je DEA 1.1 (angleško Dog Erytrocyte Antigen – antigen eritrocita psa), ki se ga testira pred prejemom darovane krvi. Okoli 40% psov je DEA pozitivnih, kar pomeni, da antigen imajo, ostali pa so negativni, se pravi antigena nimajo. Podobno kot pri Rh+ in Rh- pri ljudeh, lahko DEA negativen pes ob prejemu DEA pozitivne krvi reagira s proizvodnjo protiteles proti darovani krvi, zaradi česar pride do strjevanja krvi v žilah in pogina. DEA pozitiven pes pa lahko prejme obe varianti. V primeru, da pes potrebuje večkratni odmerek darovane krvi, je potrebno narediti podrobnejše teste, da se izognemo morebitnim komplikacijam. Pri mačkah je situacija podobnejša človeku z AB sistemom.

Najpogostejša skupina pri mačkah je skupina A, redkejša B in izjemo redka AB. Mačke s skupino A imajo normalno prisotne antigene proti B in obratno, medtem ko jih mačke s skupino AB nimajo ne proti A ne proti B, kar pomeni, da lahko prejmejo katerokoli kri. V nasprotju s človekom, mačke nimajo skupine 0.


Mačke, ki so primerne za krvodajalstvo, morajo imeti vsaj 4kg telesne teže, biti v dobri kondiciji in izključno notranje, saj je možnost različnihokužb s tem minimalna. Biti morajo redne zaščitene proti notranjim in zunanjim zajedavcem in biti testirane na FIV ( mačji AIDS) in FeLV (virus mačje levkoze), ki se oba prenašata s krvjo. Zaželjeno je, da so mirne, vendar se mačke običajno pred odvzemom krvi pomiri, da se zmanjša vpliv stresne situacije.

Kako moja žival postane krvodajalec?

Posvet ali je žival primeren krvodajalec lahko opravimo pri svojem veterinarju, ki bo razložil postopek in morebitna vprašanja. Prijavimo se lahko sami, preko spletnega obrazca na strani Tačka daruje, lahko pa nas prijavi tudi izbrani veterinar. V eni od ambulant, ki sodeluje v projektu lahko nato žival brezplačno testiramo za krvno skupino in nato podatke vpišemo v bazo krvodajalcev. Iz baze krvodajalcev se lahko žival kadarkoli izpiše, lahko pa se status tudi zamrzne v
primeru daljše odsotnosti živali ( selitev, dopust). To ni obvezno, je pa priporočljivo zaradi lažjega in hitrejšega iskanja primernega krvodajalca.

Živali, ki presežejo starost idealnega krvodajalca, se v bazi primerno označi. Načeloma se takih živali ne kliče, razen v primeru, ko je darovana kri nujno potrebna in ni drugega darovalca.

Sedaj je moja žival krvodajalec, kakšen je postopek? Enkat ko je naša žival v bazi krvodajalcev, pomeni, da nas lahko pokličejo v primeru potrebe po krvi.
Veterinar, ki pokliče in prosi za pomoč, nam da tudi podrobnejša navodila kam in kako priti.

Ob prihodu v ambulanto se krvodajalca klinično pregleda in po potrebi pomiri, nato pa se pobrije del vratu, saj odvzem krvi poteka iz vratne vene. Enako kor pri ljudeh se odvzeta kri zbira v vrečki z dodanim sredstvom proti strjevanju. Žival se po odvzemu krvi, če je bila pomirjena, zbudi, drugače pa se svetuje, da lastniki skupaj s psom počakajo nekje v bližini še okoli 15 min. Pregled, pomiritev in celoten postopek je za psa ali mačko krvodajalca brezplačen.

Celotna mreža živalskih krvodajalcev temelji na prostovoljstvu, kar pomeni, da odvzeta kri ni plačana. Prav tako ni problematično, če v času klica lastnik ne more pripeljati živali na odvzem iz različnih razlogov, saj se v tem primeru kliče naslednjega kandidata iz baze. Je pa zaželjeno, da se v primeru, ko lastnik noče biti več v bazi, poda željo, da se iz baze izbriše.