Pasji in mačji gobec je krasen pokazatelj dejstva, da naši najboljši kosmati prijatelji, spadajo pod zveri. Tokrat bo beseda tekla o pasjem zoboju, sledil pa bo tudi prispevek o mačjem.
Psi se, tako kot večina sesalcev skotijo brezozbi, oziroma brez izraščenih zob. Prvi zobki, znani tudi kot mlečno zoboje, začnejo izraščati pri okoli treh tednih in so običajno že normalno prisotni do odhoda mladička v nov dom. Psi imajo 28 mlečnih zob, ki jih približno 12 tednih začnejo nadomeščati stalni. Čas menjave zobovja je odvisen predvsem od pasme, vendar pa se v povprečju začne menjava sekalcev v 12-16. tednu, podočnikov in ličnikov pa pri 16-24. tednih. Večina psov, ima do dopolnjenega 6 meseca starosti že zamenjane in izrasle vse stalne zobe, ki pri popolnem zobovju štejejo 42 zob.
Stalno zobovje pri večini pasem obsega 42 zob, 8 sekalcev, 4 podočnike, 16 predkočnikov in 4 kočnike. Vloga zob pri psu je enaka kot pri človeku. Sekalci so namenjeni trganju, predkočniki drobljenju in kočniku mletju. Dobro izraženi podočniki psu omogočajo zagrabiti plen. Kljub temu, večina psov hrane ne grize, temveč jo goltajo.
Kužki so v času menjave zobovja še posebej navdušeni and grizenjem raznoraznih predmetov, za to je potrebna posebna pozornost, da kakšnega neprimernega predmeta ne zaužijejo. Prav tako je mladiča v tem času primerno odmakniti od nevarnih predmetov, kot so različni električni kabli ali plastika. Zobki izpadajo posamično, nekateri psi jih kar pogoltnejo, medtem ko jih drugi izpljunejo in jih lahko najdemo na tleh ali v pasjem ležišču. Zobek ob izpadu lahko blago zakrvavi, za to pri tej starosti krvav gobček ne pomeni nujno poškodbe.
Določene pasme psov, predvsem male, kot so Yorkshire terrier, maltežan in čivava, imajo lahko težave z menjavo zobovja, ko ne izpadejo vsi mlečni zobje, temveč stalen zob izrase ob mlečnem zobu. V kolikor mlečno zobovje ne izpade do 10 meseca starosti, je potrebno opraviti kirurško odstranitev, saj dodaten zob ovira normalno grizenje, v gobcu pride do nenormalnih kotov, kar pospešuje nalaganje zobnega kamna. Prav tako stalni zob nima primernega prostora za popoln razvoj, za to so korenine lahko slabše razvite. Običajno so zaostali mlečni zobje podočniki, občasno pa tudi sekalci ali kočniki. Zaostale mlečne zobe je priporočljivo odstraniti čimprej, vendar v kolikor imamo namen svojega psa sterilizirati oziroma kastrirati, lahko ta poseg opravimo hkrati.
Veterinarji si ogledamo tudi obrabljenost zob, ki je odvisna od pasjega življenjskega stila in hobijev. Psi, ki so bolj nagnjeni k žvečenju palic, kamnov in ostalih predmetov imajo lahko bistveno bolj obrabljeno zobovje pri nižji starosti od psov, ki jih žvečenje predmetov nezanima. V kolikor ima pes slabšo kvaliteto sklenine, so zobje tudi bolj poškodovani, odkrušeni in zlomljeni, tudi če gre za mlado žival.
Ocena starosti živali po zobovju je lahko zelo natančna v času menjave mlečnih zob za stalne, ko pa so stalni izrasli v popolnosti, pa je takša ocena bistveno manj natančna. Ocenjuje se lahko količina zobnega kamna, ki je zelo odvisna tudi od prehrane, kar pomeni, da ima starejši pes lahko snežno bele zobe, nek drug
mlad pes pa precej kamna.
Kot tudi pri ljudeh, so tudi pri psih in mačkah možne različne napake ugriza: molosoidni, kratkogobčni psi so znani po predugrizu, ko je spodnja čeljust lahko tudi bistveno daljša od zgornje, redkejši pa so primeri nadugriza, kjer gre za daljšo zgornjo čeljust. Taki psi so bolj nagnjeni k težavam zobovja, vključno z nabiranjem zobnega kamna, njihov ugriz je šibkejši.
Prisotnost sistemskih bolezni, sploh v rani mladosti, ter uporaba določenih zdravil v tem času lahko ravno tako vpliva na kakovost in kvalliteto razvoja sklenine. To je predvsem opazno pri hujših obolenjih z visoko vročino in predvsem pri starosti, mlajši od 8 tednov, ki lahko prizadane celotno zobovje ali pa samo del njega.
Težave pri razvoju zobovja, pa so lahko tudi posledica že nepravilnega razvoja v času gestacije. Te so raznolike, kot na primer; manjkajoči zobje, nepopolno izrasli zobje, nepravilno oblikovani, več zob zraslih skupaj ali krone, ki so deljene. Večina teh težav ni nevarnih in zahteva samo dodatno pozornost pri čiščenju zob, medtem ko druge lahko povzročajo resne težave in je za reševanje potreben obisk veterinarja specialista stomatologije.
Zobna zgodba je zelo podobna pri mačkah, ki se ravno tako skotijo brez izraslih zob. Ti začnejo izraščati pri 6-8 tednih. Set mlečnih zob pri mačkah šteje 26 zobkov, ki jih pri okoli 10 tednih začnejo nadomeščati stalni. Menjava je pri večini mačk zaključena pri 6-7. mesecih, ko imajo celoten set 30 stalnnih zob.
Podobno kot pri psih, tudi pri mačkah med menjavo zobovja lahko pričakujemo določene spremembe obnašanja, kot so:
- – blaga bolečina okrog gobca
- – povečano slinjenje
- – občasno zavračanje hrane, predvsem trde
- – razdraženost
Mačke imajo tkao kot psi, v tem obdobju povečano potrebo po grizenju in žvečenju, za to je potrebno odmakniti nevarne predmete in mački ponuditi igrače, ki so za grizenje varne. Mnogi mačji mladiči so veliki ljubitelji grizenja rok lastnikov, kar pa je lahko za lastnike zelo boleče in občasno tudi nevarno, sploh za starejše, ki imajo nežnejšo in tanjšo kožo. Pomembno je, da take mucke odvrnemo od grizenja rok ali drugih telesnih delov, ter jim ponudimo primerne alternative.
Tudi pri mačkah se lahko pojavijo perzistentni mlečni zobje, čeprav so redkejši. Običajno so to zgornji podočniki, ki v primeru neizpada povzročajo enake težave kot pri psih.
