Sluh je eden najpomembnejših čutil pri psih in eden od razlogov, da je človek psa udomačil. Dobro zaznavanje okolja psa, je človeku koristilo za opravljanje specializiranih nalog, kot je čuvanje drobnice in varovanje posesti.
Natančen razpon sluha je odvisen od starosti psa in pasme. Nekatere pasme, predvsem lovske, imajo bolj izostren sluh, generalno gledano pa se razpon sluha pri psih giblje med 64 kHz in 44kHz. Zdrav človek sliši 31Hz do 19kHz, kar pomeni da psi boljše slišijo višje frekvence in slabše od nas nižje frekvence. Ker so pasja ušesa bolj specializirana za višje frekvence, so zanje glasnejši zvoku tudi bolj škodljivi.
Kot zanimivost, netopirji lahko slišijo ultrasonične frekvence do 100kHz, sloni in kiti pa se zanašajo na nižje frekvence in jih zaznavajo do 14Hz, kiti celo do 6Hz.
Mačke imajo razpon sluha v spodnjih tonih podoben človeku, vendar slišijo do 64 kHz in do 1,6 oktave višje tone kot ljudje. Njihov izjemen sluh zaznava tudi zelo oddaljene zvoke, slišijo namreč tudi do 5x bolj oddaljene zvoke od ljudi.
Anatomija ušesa
Osnovna anatomija ušesa je pri psu in mački enaka kot pri človeku in sestoji iz uhlja, ušesnega kanala, bobniča, srednjega ušesa in notranjega ušesa. Bistvena je oblika, ki se od človeške razlikuje po tem, da so mačji in pasji uhlji večji in oblikovani tudi glede na namen posamezne pasme, ter sluhovoda, ki je sprva navpičen, nato pa zavije pod kotom 90 stopinj in se do bobniča nadaljuje vodoravno. Uhelj je sestavljen iz hrustanca in kože, za maksimalno zaznavanje zvoka pa skrbi 18 mišic, ki uhelj usmerjajo proti izvoru zvoka. Pri mačkah je teh mišic kar 32, kar pomeni, da lahko izvor zvoka locirajo izredno natančno.
Glavna naloga uhlja je ujetje zvoka, ki nato potuje po ušesnem kanalu do bobniča in ga zavibrira v skladu s frekvenco. Vibracije se iz bobniča prenesejo v srednje uho, kjer se nahaja struktura iz treh najmanjših kosti v telesu. To so kladivce, nakovalce in stremence, ki vibracije ojačajo in prenesejo na notranje uho. V notranjem ušesu se nahaja polž, ki poleg ravnotežja, skrbi tudi za prenos vibracij do slušnega živca. Signal po živcu potuje v možgane v center za sluh. Celotni postopek traja manj kot tisočinko sekunde.
Psi in mucki se skotijo gluhi, njihova ušeska so ob rojstvu zaprta in se ne odprejo do starosti 10-14 dni, mucki pa se skotijo celo z zloženimi ušeski, ki se dvignejo okrog sedmega dneva starosti. Do takrat pasji mladič svet zaznava predvsem glede na vir toplote in vonj. Pomembna je postopna socializacija mladiča na vedno glasnejše zvoke, saj je drugače prehod silovit in lahko povzroči strah, ki ga je naknadno težko izkoreniniti.
Izguba sluha
Izgba sluha, je tako kot pri nas, lahko delna ali popolna, lahko je pridobljena zaradi poškodbe ali starosti, lahko pa se pes z okvaro oziroma izgubo sluha že skoti. Nekatere pasme psov so k izgubi sluha bolj nagnjene kot druge.
Avstralski ovčar, boston terrier, koker španijel, dalmatinec in vzhodnovišavski terier so pasme, ki so že genetsko nagnjene k izgubi sluha. Vzroki za izgubo sluha so mnogi. Lahko je razlog uho, saj izgubo sluha lahko povzročijo dolgotrajna vnetja sluhovoda, tumorji in poškodbe bobniča iz najrazličnejših razlogov, lahko je vzrok tudi v vnetju srednjega ušesa. Starostne degenerativne spremembe na živcu in poškodbe živca, so lahko vzrok starostne izgube sluha, pogosteje se te spremembe dogajajo pri psih z belo barvo dlake, Pomemben razlog za vnetje slušnega živca pa je tudi preboljena pasja kuga, saj se virus rad zadrži v živcih
centralnega živčnega sistema. Nadaljnje lahko sluh okvarijo tudi dolgotrajne kemoterapije in nekateri antibiotiki, ter uživanje težkih kovin.
Simptomi izgube sluha pri psih so neodzivanje na zvoke in lastnikove klice, predvsem pa da psa ne zmoti nenaden glasen zvok v okolici. V tem primeru je dobro obiskati veterinarja, ki bo preveril ali je vzrok morda v obolenju ušesa.
Skrb za sluh
Ker je sluh eden glavnih atributov našega kosmatinca, moramo poskrbeti, da mu bo služil kar se da dolgo. Letni sistematski pregled psa, ki zajema tudi pregled ušes, omogoča, da veterinar opazi tudi blaga vnetja ali spremembe, ki lastniku morda niso opazne. Razlog za obisk veterinarja je tudi pogosto praskanje ušesa s taco ali dričanje po preprogi z ušesom. Vnetje pa je tudi boleče, zato v primeru bolečine med božanjem obiščemo veterinarja, ki bo preveril kaj se z ušesi dogaja in nam podal navodila, kako jih okskrbovati. Dolgotrajno vnetje je za psa zoprno in zelo boleče, hkrati pa vodi v zožitev sluhovoda in posledično oslabljeno zaznavanje zvoka.
