Jesenske in spomladanske deževne dni radi spremljajo močeradi, ki živijo v listnatih in mešanih gozdovoh po vsej Sloveniji in večini Evrope.
Navadni močerad Salamandra salamandra je repata dvoživka z značilnim intenzivno rumenim vzorcem na črni podlagi. Zrase do 20cm, pri čemer so samice večje od samcev. Rad ima vlago in mokra tla, zato ga lahko v naravi opazimo predvsem v vlaženm jesenskem in spomladanskem času, ko je tudi čas paritve. Razmnožuje se z ličinkami, ki se razvijejo v telesu samice. Ob rojstvu že imajo razvite okončine, prvih nekaj mesecev preživijo v vodi. Od odraslih se razlikujejo praktično samo po velikosti. Močerad v naravi lahko doseže starost do 20 let.
Močerad je strupen! Strup proizvaja v obušesnih žlezah in ga uporablja za samoobrambo. Človeku običajno ni nevaren, razen če se dotikamo močerada in si strup zanesemo z rokami v oči ali usta, je pa zelo nevaren za pse in pogost razlog zastrupitev. Strup izloči že če ga pes prime ali poliže, v večji količini pa če ga ugrizne. Znaki zastrupitve se pojavijo praktično takoj, žival se začne obilno sliniti, tresti, drgetati, je omotična. Zelo hitro sledi šok in pogin zaradi zastrupitve, zato je posebna pozornost na močerada nujna.
Prva pomoč ob ugrizu močerada je spiranje gobca z velikimi količinami vode, nato pa je nujno, da pes čim prej dobi veterinarsko oskrbo. Na žalost je za mnoge pse stik z močeradom, kljub hitri veterinarski oskrbi, še vedno usoden, saj protistrup ne obstaja.
Potrebno je ravnati preventivno in v času večje pojavnosti močerada imeti psa na povodcu, na očeh in če je pasma nagnjena k pobiranju, z nagobčnikom.
Kljub nevarnosti, so močeradi precej zanimive živali. kot večina dvoživk, lahko regenerirajo svoje organe, vključno z notranjimi organi ter celo očmi! Sicer vrsta ni ogrožena, je pa v Sloveniji zaščitena vrsta.
